Približni prvotni pomen angleške besede za prevajanje »translation«, ki izvira iz latinske »translatio«, je »prenesti preko«. Pri tem je zanimivo to, da beseda ne nakazuje točnosti, ampak trud, da bi določen pojem prenesli v novo okolje, pri čemer so rezultati tega početja negotovi. Ko prevajalec »prenese« besedilo iz enega jezika v drugega, so možne napake. Tudi če do napak ne pride, je pogosto možnih več pomenskih različic – prevod enega jezikoslovca se običajno razlikuje od drugega. Zato se na prevajanje pogosto gleda kot na »umetnost«, pri čemer so prevajalci v bistvu umetniki z različnimi pogledi, stopnjo znanja in jezikovnimi spretnostmi.
Toda če lahko na točnost medicinskih in farmacevtskih besedil o zdravilih, inštrumentih ali specializiranih procesih vplivajo človeške napake, želijo uporabniki iz prevajanja ustvariti natančno znanost. Ker so lahko napake ali nejasne razlage na nekaterih področjih, zlasti pri medicinskih prevodih, življenjskega pomena, se v procesu zagotavljanja kakovosti včasih kot dodaten korak uporablja »prevod v izvirni jezik«. Svetovna zdravstvena organizacija je na svoji spletni strani objavila podroben opis postopka: http://www.who.int/substance_abuse/research_tools/translation/en/
Po priporočilu SZO mora več strokovnjakov opraviti več analiz ter s tem čim natančneje in čim bolj znanstveno določiti jezik. Večina prevodov v izvirni jezik je enostavnejših. Na primer, prevod iz angleščine v španščino v izvirni jezik znova prevede prevajalec, ki ne ve za izvirnik, nova angleška različica pa se primerja z izvirnikom. Na ta način se poskuša ugotoviti, razumevanje katerih pojmov se razlikuje. Z uskladitvijo nato nastane končni osnutek izvirnika.
Teoretično so prevodi v izvirni jezik dragocena povratna informacija za govorce izvirnega jezika, ki želijo izvedeti, kakšno sporočilo ima njihov prevod za ciljne uporabnike na tujem trgu. Gre za sporno metodo zagotavljanja kakovosti, saj je zanjo potrebnih veliko virov, nekateri strokovnjaki pa se tudi sprašujejo, ali je res učinkovitejša od standardnih lektur in korektur. Pogost pomislek teh strokovnjakov je, da na koncu prevod v izvirni jezik poveča število sodelujočih ter s tem poveča raznolikost jezikovnih tolmačenj in predlogov za izraze, ki jih je treba vključiti. Toda morda je prav v tem prednost takih prevodov: več analiz, več razprav in več odpravljenih jezikovnih razlik v idealnem primeru vodijo v nekaj, kar bi lahko imenovali nesporni skupni imenovalec.
V večini primerov izkušeni prevajalci zagotovijo potrebno stopnjo jezikovne in kulturne natančnosti brez prevoda v izvirni jezik. Svetovna prevajalska podjetja ugotavljajo, da se zaradi dodatnih stroškov in časa, ki je potreben za prevod v izvirni jezik, za to storitev na splošno odločajo samo medicinska podjetja. Toda pri medicinskih prevodih, pri katerih bi že najmanjša trohica napačnega tolmačenja lahko povzročila smrt bolnikov, je prevod v izvirni jezik jamstvo, da so bila za zagotovitev točnosti uporabljena vsa razpoložljiva orodja.
avtor: J. McShulskis